Vabimo vas, da se z nami povežete preko Zooma ali pridete osebno na naslov Petkovškovo nabrežje 53 v Ljubljani in se tudi tako osebno udeležite srečanja ob 18. uri. Verjamemo, da bo to priložnost za ponovno prijetno druženje, za medsebojno bogatenje in deljenje novih izkušenj ...

Pretekla uspešnost (duhovna ali materialna) ne predstavlja tudi uspeha v prihodnosti. Nobenega zagotovila ni, da bi katerikoli uspešni proces dosledno vodil do uspešnosti tudi za prihodnost. Za srečo in prihodnost je treba delati vsak dan.

Plandemija klimatskih sprememb

Uvod

"Vse je povezano z vsem." Ta stari pregovor presega meje časa in prostora, saj se zdi, da nikoli ni bil bolj resničen kot danes. Sodobni svet se sooča s planirano, načrtovano plandemijo, ki se širi veliko hitreje kot katere koli resnične nalezljive bolezni, ki smo jih do sedaj poznali - s plandemijo klimatskih sprememb. Človeštvo se je znašlo na prelomnici, ko mora sprejeti umetno ustvarjene izzive, ki jih prinaša ta globalna grožnja. V pogovoru se bomo posvetili raziskovanju plandemije klimatskih sprememb, njenim vzrokom, posledicam in iskanju rešitev, ki nam bodo pomagale premagati to krizo.

I. Vzroki plandemije klimatskih sprememb

Klimatske spremembe niso nepričakovane ali naravne, ampak so posledica načrtovanega človekovega vpliva na okolje z namenom depopulacije. Pravijo, da za vse to kriva naša odvisnost od fosilnih goriv, intenzivno kmetijstvo, izsekavanje gozdov in neodgovorna raba naravnih virov ki naj bi bili ključni vzroki za to umetno ustvarjeno krizo. Prepričujejo nas, da ima naše dejanje ali neukrepanje neposreden vpliv na globalno segrevanje, zmanjšanje biodiverzitete in povečanje naravnih nesreč, kot so poplave, suše in orkani. Pri tem nam ponudijo še pregovor: "Kdor žanje veter, bo žel tudi vihar" - češ, kako ta pregovor jasno opisuje našo neodgovorno ravnanje z okoljem. Ob tem ostaja odprto vprašanje: v čem sem kot posameznik, individuum neodgovoren?

II. Posledice plandemije klimatskih sprememb

Kreatorji trdijo, da so posledice klimatskih sprememb že sedaj vidne in občutene po vsem svetu. To prepričevanje utemeljujejo s pavšalnimi, visokoletečimi trditvami, kot je povišanje povprečne temperature, taljenje ledenikov, dvig morske gladine, izumiranje vrst in propadanje ekosistemov če naštejem le nekatere izmed očitanih posledic, s katerimi naj se spopadamo, čeprav na to nimamo nikakršnega vpliva kot posamezniki. Regulacija življenja in globalna organizacija namreč ni odvisna od posameznika, ki je naj bi bil za vse očitane posledice klimatskih sprememb okrivljen. Recimo, kmetje se soočajo s težavami zaradi spremenjenega podnebja, ljudje izgubljajo svoje domove zaradi naravnih nesreč in naša prihodnost je dejansko postavljena na kocko zaradi globalnih sprememb, ki imajo neposreden vpliv tudi na lokalno področje, kjer živimo. "Ne moremo jesti denarja" - ta modrost opozarja na pomembnost narave za naše preživetje, zato se moramo nujno usmeriti nazaj k sodelovanju z naravo in njenim virom ter namesto denarju in materializmu posvetiti več časa duhovnim in medčloveškim vrednotam.

III. Iskanje rešitev

Čeprav je slika mračna, obstaja upanje za rešitev iz te nastavljene plandemije klimatskih sprememb. Ključno je, da se zavemo resnosti situacije in sprejmemo osebne ukrepe na vseh ravneh - tako individualno kot lokalno kolektivno. Predvsem na lokalni ravni se moramo povezati in zahtevati od lokalnih oblasti (župan, občinski svet ter drugi odgovorni za dogajanja na lokalni ravni), da nujno zaščitijo življenje in premoženje prebivalcev posameznih občin. Župani in mestni sveti, ki delujejo zgolj v smislu globalizma in agende 2030 ter načrtujejo pametna mesta tako, da namerno uničujejo zeleno naravo z zeleno tehnologijo z namenom nadzora je treba nujno odstaviti ali od njih zahtevati, da sprejmejo lokalno zakonodajo in odloke, ki bodo ščitili lokalne prebivalce namesto globalnik kapital, ki se je že zarezal v vsako poro naših življenj zaradi umetnega izgovora klimatskih sprememb. Pregovor pravi: "Vse poti vodijo v Rim" in nas uči, da obstaja več poti do cilja. Prva in najpomembnejša pot je ohranitev domačega, lokalnega gospodarstva. Vse ostale obljube in veliki stavki, ki jih oglašujejo recimo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, prehod na obnovljive vire energije in izboljšanje energetske učinkovitosti sploh niso ključni koraki v tej smeri temveč prej pogubni za naš obstoj. Vzpostaviti moramo domače, lokalno stanje ter podpirati domače kmetijstvo in gozdno gospodarjenje ter spodbujati življenje z naravo in z ljudmi, od katerih so nas v KOVID plandemiji namerno oddaljili.

Druga pot je absolutno zanikanje spodbujanja tako imenovane trajnostne potrošnje in življenjskega sloga po katerem nas prepričujejo, da se moramo odpovedati preživitvenemu vzoru, ki temelji na rasti in izkoriščanju naravnih virov, kar je ključno za ohranjanje okolja. Vsi se zavedamo, da je preventiva boljša od kurative in da je "bolje preprečiti kot zdraviti" - ta pregovor nas uči, da je treba spremeniti način razmišljanja vsiljenega globalizma in ravnati preventivno.

Tretja pot je okrepitev zavrnitve vsiljenega globalnega sodelovanja. Klimatske spremembe v današnjem času, pravijo, da ne poznajo meja in da je zato nujno, da se države v tem boju združijo. Združevanje je torej prevara za prevzem sveta v celoti, čeprav nismo proti sodelovanju. Toda združevanje ima povsem drugo konotacijo s katero nas dnevno okupirajo v prizadevanjih kot je zmanjšanje emisij, prenos tehnologij in finančna pomoč državam v razvoju, ki naj bi bili ključni elementi za dosego globalnih ciljev. Če kdaj drži pregovor, da "enotnost daje moč" - pomeni, da le na lokalni ravni lahko skupaj dosežemo moč, s katero se je možno upreti vdoru globalizma.

Sklep

Plandemija klimatskih sprememb je torej naš največji sovražnik in naš velik izziv, s katerim se soočamo. Namišljeni vzroki globalistov preko medijev in družbenih omrežij so že globoko zakoreninjeni v našem, kot nam očitajo - neodgovornem odnosu do okolja in da so zaradi tega posledice že vidne in občutene. Vendar pa obstajajo poti iz te nastavljene in umetno kreirane pandemične klimatske krize. "Vsak posameznik je kapljica, ki lahko spremeni ocean" - ta pregovor nam sporoča, da lahko tudi mi, z majhnimi dejanji, prispevamo k reševanju te globalne krize v skupnem povezovanju in postavljanju zahtevanih pojasnil od vsakega župana, mestnega sveta in občine, v kateri živimo. Ne smejo našega življenjskega prostora globalizirati brez našega konsenza, kar se trenutno dogaja ne le v Sloveniji marveč po vsem svetu. Čas je, da prebudimo zavest in se podamo na pot lokalnega, našega načrtovanega in zahtevanega razvoja in ne načrtovanega globalnega razvoja po Agendi 2030. Le tako bomo lahko premagali plandemijo klimatskih sprememb in zagotovili boljšo prihodnost za nas, za naše otroke in prihajajoče generacije.

KAKO PREŽIVETI TOTALITARIZEM

Dr. Mattias Desmet je profesor klinične psihologije, ki je v intervjuju podrobno pojasnil, kakšna je razlika med klasično diktaturo in totalitarnim sistemom. Iz tega vidimo, da drsimo globoko v totalitarni sistem, katerega značilnost so hipnotizirane množice, ki so padle v hipnozo, ko jih je oblast do kosti prestrašila in jim potem ponudila trivialno rešitev problema, s katero se v odsotnosti strahu ne bi strinjali. V intervjuju M. Desmet podrobno pojasni, kaj se zgodi, ko v totalitarnem sistemu opozicija utihne, in kako oblast lahko postane zverinska, tako, da s pomočjo hipnotiziranih množic izvaja nepredstavljive zločine. V takem času je še posebej pomembno, da se oglašajo disidenti, ki sicer ne morejo preprečiti hipnotiziranja množic, pač pa lahko odločilno pripomorejo k temu, da se hipnoza ne poglobi.

• 30% ljudi je v totalitarnem sistemu globoko hipnotiziranih
• 40% ljudi pasivno sledi hipnotizirani množici
• 30% ljudi poskuša kaj narediti, kaj reči… Ta skupina je zelo heterogena, a če bi se ti ljudje uspeli povezati in najti skupni imenovalec, bi bilo hipnoze množic v hipu konec.

Zelo dobrodošlo sporočilo kliničnega psihologa, ki ne vidi svoje naloge v tem, da pomaga neprilagojenim posameznikom, da bi postali konformni s hipnotizirano množico, kot smo lahko nedavno slišali govoriti znanega domačega kliničnega psihologa. Sam vidi svojo nalogo v osveščanju množic in v podpori tistih, ki postavljajo kritična vprašanja, ki so v totalitarizmu nezaželena, na njihove avtorje pa totalitarna oblast naščuva enoumno hipnotizirano množico ...

Več o tem zvečer v videu, ki ga bomo podnaslovljenega v Slovenski jezik predvajali preko Zoom spletne platforme.

Duhovni blagoslovi so globoki in izjemno pomembni vidiki našega človeškega obstoja. Citati iz svetega pisma, pregovori in prakse naših prednikov nam lahko prinesejo dragocene modrosti, ki nam pomagajo razumeti in uresničevati te blagoslove v našem življenju.

Sveto pismo je bogata zakladnica duhovne modrosti, ki nam ponuja navdihujoče citate o duhovnih blagoslovih. Na primer, v Psalmu 23 piše: "Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na poljanah zelenih mi daje ležišče, k vodi življenja me vodi." Ta citat nas spomni na Božje vodstvo, oskrbo in varstvo, ki nam prinašajo duhovni mir in izpolnjenost.

Pregovori, ki so se prenašali skozi generacije, nam prinašajo tudi dragocene vpoglede v duhovne blagoslove. Na primer, pregovor pravi: "Kdor s soljo soli, s soljo se posoli." Ta pregovor nas spodbuja, da se osredotočimo na širjenje dobrote, sočutja in ljubezni do drugih, saj se nam to na koncu povrne z blagoslovi v našem življenju.

Prakse naših prednikov, kot so molitev, meditacija in rituali, nam prinašajo tudi izkušnje duhovnih blagoslovov. Ti pristopi nam omogočajo, da se zavestno povežemo z višjimi silami ali svojo notranjo duhovnostjo ter doživimo notranji mir, jasnost in povezanost z božanskim. Naši predniki so te prakse častili in prepoznali njihovo moč pri ustvarjanju duhovne rasti in blaginje.

Duhovni blagoslovi nas opominjajo na pomembnost povezovanja s svojo duhovnostjo in višjim smislom. Vzpostavljanje redne duhovne prakse nam omogoča, da se povežemo s svojim notranjim virom modrosti, ljubezni in notranjega miru. To nas napolni s pozitivno energijo, pogumom in upanjem ter nam pomaga premagovati življenjske izzive.

Če spoštujemo in črpamo iz modrosti svetega pisma, pregovorov in praks naših prednikov, lahko povečamo zavedanje duhovnih blagoslovov v našem življenju. To nam omogoča, da živimo v harmoniji znotraj sebe, z drugimi in z naravo ter da soustvarjamo svet, ki je poln ljubezni, sočutja in modrosti.

Vztrajanje pri teh duhovnih praksah nam pomaga tudi razvijati notranjo modrost in moralne vrednote. Na primer, praksa molitve nas uči ponižnosti, predanosti in zaupanja v božansko vodstvo. Meditacija nam omogoča umiritev uma, raziskovanje svoje notranje narave in razvijanje sočutja do sebe in drugih. Rituali nam dajejo občutek povezanosti s svetim, ohranjajo tradicijo ter ustvarjajo prostor za zavedanje in zahvalo za darove, ki jih prejemamo v življenju.

Duhovni blagoslovi nas spodbujajo, da se ozremo na globlje vidike življenja in razvijemo duhovno rast. Ne glede na versko prepričanje ali duhovno pot, ki jo izbiramo, nas duhovni blagoslovi vodijo k zavedanju večje resnice in smisla življenja.

Čustveno doživljanje teh blagoslovov nas napolni s toplino, ljubeznijo in notranjim mirom, medtem ko znanstveno razumevanje nam pomaga raziskovati globlje resnice in potrjevati pomembnost duhovnosti v našem življenju.

Veselje, ki ga izkusimo ob duhovnih blagoslovih, nas navdihuje, da delimo ta dar z drugimi. Preko našega dobrodelnega dela, sočutja in ljubezni lahko širimo blaginjo in prispevamo k boljšemu svetu.

Zato je pomembno, da ohranjamo ravnovesje med čustvenim doživljanjem, znanstvenim razumevanjem ter uporabo modrosti, ki nam jo ponujajo sveto pismo, pregovori in prakse naših prednikov. Skozi to povezovanje lahko obogatimo svoje življenje in prispevamo k večji harmoniji in sožitju v svetu.

Duhovni blagoslovi so dragocen dar, ki nam omogoča, da živimo polno, smiselno in izpolnjeno življenje. Ko negujemo svojo duhovnost in se odpiramo duhovnim blagoslovom, smo bolj povezani s svojim notranjim bistvom, z drugimi ljudmi in z univerzalno energijo. To nam prinaša notranji mir, veselje in duhovno rast, ter nas usmerja k življenju v skladu z našim najvišjim potencialom.

Drugi del Watch the Water je vsekakor vreden časa in pozornosti, zlasti zaradi vidika sintetične biologije v tej vojni proti naravnemu življenju

Temu so rekli zarota. Ignorirali so dokaze. Toda resnice ne morejo spremeniti. Dr. Bryan Ardis se v tem zaključnem poglavju vrača v Watch The Water in krepi raziskavo, ki stoji za prelomnim dokumentarcem. Od peptidov strupa do krvnih strdkov se dr. Ardis in Stew poglobita v to, kako je bilo izdelano biološko orožje Covid-19. Še eno odlično delo in video Stewa Petersa - StewPeters.com

Vabljeni k ogledu. Dokumentarna oddaja ima hrvaške podnapise.

--------- DODATEK: -----------

Če niste videli prvega dela, pojdite na to povezavo na WaarheidTruth

WATCH THE WATER - STW PETERS & BRIAN ARDIS

https://rumble.com/v2o4rcc--watch-the-water-part-1-snake-ven...

https://rumble.com/v213j0o-watch-the-water-stew-peters-and-b...

IZPOSTAVLJENO: v cepivih je kačji strup Hydra Linnaeus / Hydra Vulgarus https://rumble.com/v1jxc3j-exposed-in-the-jab-snake-venom-hy...

HYDRA VULGARIS JE ŽIVO BITJE V CEPIVU -  IN JE NESMRTNO
https://rumble.com/v1uzug8-the-hydra-vulgaris-is-a-living-cr...

Povratek na 11. avgust 2020 CNN - GLEJ VODO
https://rumble.com/v21sg6c-flashback-to-august-11th-2q2q-qnn...

ŽUPAN V KRAJU JE TISTI, KI NA PREDLOG LOKALNE SKUPNOSTI MORA DELOVATI V PRID PREBIVALCEV, KI SO GA VOLILI. SPREJEM LOKALNE ZAKONODAJE JE NAD DRŽAVNIM ZAKONOM! TUKAJ JE PRIMER:VLOGA OZIROMA ZAHTEVA ZA PREISKAVO IN PREDLOG ZA SPREJETJE LOKALNEGA ODLOKA O PREPOVEDI VSEH CEPIV S TEHNOLOGIJO mRNA

Dne 22. maja 2023 je dr.  Sasha Latypova zapisala:

»Po 2,5 letih dela, ki sem več kot polni delovni čas poskušala ustaviti vladno grozodejstvo, sem prišla do spoznanja, da tega ne bodo preganjali na državni ravni. Kriminalci sami sebe ne preiskujejo in ne preganjajo. Obstaja bledo upanje, da se bodo lahko na državni ravni ponovno okrepili, kot je to bilo v začetku KOVIDA a trenutno stanje precej v državi zelo bledo in iztrošeno. Verjamem, da se moramo boriti za vsako vas, za vsako mesto za vsako pokrajino in za vso državo. Dobra novica je ugotovitev, da ni težko dobiti zaslišanja na občinski ravni. Na to srečanje majhno občinsko srečanje v Idahu smo pripeljali skupino strokovnjakov. Sedaj načrtujemo, da se bomo udeleževali vseh sestankov na lokalnem nivoju, kjerkoli nas bodo pustili skozi vrata. In nas morajo, ker uradno delajo za ljudi in ker so od ljudi izvoljeni. In veste, veliko jih je, ki komaj čakajo na obisk! Na ostanite pasivni. Če je v vaši okolici več smrti kot je to bilo pred tremi leti, če je več ljudi po cepljenju postalo nesposobnih za delo in podobno, se oglasite  tudi na lokalni glavni policijski postaji, na občinskem uradu, na lokalnem sodišču ..., kjer morajo sprejeti prijavo in izvesti zaslišanje.

Od prijave z dokazi in pričevanji ljudi gre od tu vse po redni poti naprej v preiskave in tožbe.« Mi smo to naredili tako, da smo vložili Predlog za sprejetje lokalnega pokrajinskega zakona: Predlog za ustavitev cepljenja in takojšen odpoklic tehnološke platforme genetskega biološkega »cepiva mRNA« za okrožje Idaho:

KER so bili prebivalci Idaha poškodovani zaradi obvezne vsiljene tehnološke platforme, ki jo vsebuje genetsko biološko »cepiva«, zaradi česar so bila bolj škodljiva kot kateri koli drug mehanizem cepiva v zgodovini ZDA z 31 smrtnimi primeri in 94 trajnimi invalidnostmi, 33 primeri miokarditisa v zvezni državi Idaho. Glede na zbirko podatkov VAERS CDC www.openvaers.com je skupno število smrti premalo prijavljenih v sistem in po naši oceni znaša več kot 35.000 smrti, 65.670 trajno invalidnih in 26.897 miokarditis/perikarditis, od njihove objave leta 2021.

KER je treba to neznano in neprijavljeno tehnologijo cepiv skupaj z mRNA platformo odpoklicati in raziskati zaradi izjemnega števila stranskih učinkov, invalidnosti in smrti odraslih in otrok. Cepiva škodljivo vplivajo na otroke v maternici, povečujejo stopnjo spontanih splavov in negativno vplivajo na menstruacijo in plodnost žensk.

KER številni laboratoriji doma in po svetu nedvoumno dokazujejo, da sta Pfizer in Moderna nepošteno prikazala in pojasnila blagovno znamko kar pomeni ponarejanje potrošniških izdelkov, podstandardnih izdelkov ter podstandardnih in premalo zmogljivih kliničnih preskušanj sta s tem kršila zakon o varstvu potrošniških izdelkov in predvsem informirano soglasje za seznanitev pacientov ter številne druge zakone, ki urejajo farmacevtsko varnost v zvezni državi Idaho.

KER so je tehnologija mNRA ponarejena z več kot tisočkrat prekomerno dovoljeno ravnjo DNK iz DNK plazmidov, ki jih uporabljajo za izdelavo cepiv v bakterijah E. Coli. Zato predstavljajo do 35 % odvečnega genskega materiala.

KER imajo nekatera od teh cepiv nerazkrito zaporedje SV40, ki jim omogoča, da okužijo človeške celice in pridejo do celičnega jedra. Znano je, da SV40 povzroča tumorje in raka.

KER zaradi nepoštene predstavitve obstaja možnost kontaminacije z bakterijskimi proteini E. Coli in "endotoksini" kar lahko povzroči avtoimunske reakcije, bolezni in sepso pri prejemnikih. 

Material v viali je bil zasnovan tako, da vsebuje materiale za okužbo z E.Coli, ki je prisotna v človeškem črevesju. To lahko povzroči, da črevesje postane stalna tovarna beljakovin zaradi E.Coli, ki je tam naravno prisotna.

KER je tudi mRNA v cepivih pokvarjena in razgrajena. Kontaminacija in degradacija genetskega zaporedja mRNA lahko povzroči spremembo posameznikovega naravnega DNK in izklopi naravne gene, ki jih potrebujemo, na primer tiste, ki se borijo proti raku in take genetske spremembe se lahko generacijsko prenesejo na naše otroke. Material z genskimi injekcijami se lahko izloči skozi telesne izločke in transficira s tekočinami in ob stiku, pa tudi z materinim mlekom, vključno s kravjim mlekom.

KER tehnologija mRNA predstavlja nepopravljivo škodo, invalidnost in smrt živine ter kritično vpliva tudi na oskrbo s hrano v zvezni državi Idaho. Slednje predstavlja zmanjšanje črede ter poslovne izgube nad sprejemljivimi mejami. Pisne študije SEQUIVITY® | Merck Animal Health USA za prašičji mRNA za USDA obdobje 2020–2021 poudarjajo, da je ta tehnologija povzročila 29,8 % stranskih učinkov na živalih in 11,5 % direktnih smrti in hudih bolezni. To negativno vpliva na gospodarstvo, na oskrbo s hrano in na zdravje ljudi v Idahu.

ZATO okrožja Idaho vsebujejo zakonodajo, ki lahko ustavi, odpokliče ali preiskuje ali ustvarja odgovornost podjetij za izdelke, ki uporabljajo mRNA, DNK ali katero koli gensko tehnologijo za farmakološko uporabo pri ljudeh ali za uživanje ali za uporabo v zvezi z živino ali uporabo v zvezi s kakršnimi koli kmetijskimi proizvodi, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, zdravje živali ali njihovo preskrbo s hrano.

ZATO okrožja Idaho podpirajo zakon o biološkem orožju številka 18-3323 iz državne zakonodaje Idaho s posebnim poudarkom na odseku zakonodaje številka 18-3323 (4) (a, b, c in d).

ZATO okrožja Idaho podpirajo zakonodajo, ki zahteva jasno izrečeno soglasje in preglednost katerega koli predlaganega izdelka, vključno z uvoženo preskrbo s hrano ali farmakološkimi izdelki, ki uporabljajo mRNA ali katero koli drugo gensko tehnologijo za farmakološko uporabo ali uživanje pri ljudeh ali za uporabo v zvezi z živinorejo ali drugimi kmetijskimi proizvodi.

ZATO okrožja Idaho podpirajo obstoječo zakonodajo, ki prepoveduje kakršna koli pooblastila: lokalna, državna, nacionalna ali globalna, v zvezi s prisilnimi medicinskimi postopki ali cepljenji na kateri koli način.

ZATO mi, ljudje iz okrožja Idaho, vlagamo prijavo in podpiramo neodvisno forenzično revizijo tretje osebe za vse prihodnje izdelke cepiv, mRNA, DNK ali drugih genetskih izdelkov in verzij cepljenja.

ZATO ljudje in okraji Idaha vlagamo predlog za sprejetje zakona, ki potrjuje življenje in izjavljamo, da imajo odrasli in otroci v Idahu, vključno z nerojenimi, pravico do normalne celične rasti.

Link do video posnetka je TUKAJ

SLOVENSKA USTAVA DAJE ŽUPANU MOČ, KI JE NAD DRŽAVNO MOČJO, KADAR GRE ZA DOBROBIT IN ZDRAVJE PREBIVALCEV V KRAJU. (Člen 140/1 v povezavi s členom 120/2 Ustava Republike Slovenije!) Koliko državljanov se zaveda in ve, da je lokalni zakon nad državnim zakonom? Župani so ključni pri zaščiti lokalnega prebivalstva in občanov v Sloveniji! Državni zakoni so namreč splošni zakoni, ki veljajo za vse državljane, lokalni zakoni pa ščitijo zdravje in premoženje prebivalcev določene občine - tudi pred državnimi zakoni. Tega ne pravim jaz, tako piše v Ustavi Republike Slovenije! Preberite … In če se župan ne zavzame za zdravje in premoženje v lokalni skupnosti, potem je kriminalec, potem ni župan ampak globalist, ki vas ne bo ščitil in skrbel za dobrobit kraja in krajanov ali mesta in meščanov oz. občanov določene občine!

Namen tega sporočila je spodbuditi tiste državljanke in državljane, ki so utrpeli škodo zaradi obveznega cepiva z mRNA tehnologijo, da podajo uradno vlogo oz. zahtevo za preiskavo ter predlog za sprejetje lokalnega okrajnega odloka o prepovedi vseh cepiv, ki temeljijo na mRNA tehnologiji. Verjetno ste seznanjeni, da so po novem vsa klasična cepiva (proti mumpsu, tetanusu, gripi, rdečkam, / … /) urejena tako, da po novem že vsebujejo mRNA tehnologijo, ki jo s cepivom vbrizgajo v telo vašega otroka ali v odraslo osebo. Če ne veste je prav, da se informirate tako, da pregledate uradne spletne strani in dokumentacijo proizvajalca cepiva. Zdravniki vam podatka v povezavi z mRNA zagotovo ne bodo posredovali, so vam pa dolžni pred cepljenjem povedati, kdo je proizvajalec cepiva, s katerim vas ali vašega otroka prisiljujejo v cepljenje (ali v gensko mRNA terapijo, kar pa ni cepljenje, temveč genska terapija!).Odločitev o sprejetju lokalnega odloka je pristojnost lokalnih oblasti in zakonodajnih organov. Če želite predlagati takšen odlok, je pomembno, da se obrnete na lokalne politične predstavnike ali na občinski svet, ki je pristojen za sprejemanje lokalnih zakonov (Člen 140/1, Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a / http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 / v povezavi s členom 120/2 Ustave RS)). Preden podate tak predlog, je priporočljivo, da zberete vse dokaze (cepilni karton, kraj cepljenja, kdo vas je napotil, podpisani (neinformirani) konsenz če obstaja ter se seznanite z vsemi relevantnimi dejstvi in zanesljivimi pridobljenimi znanstvenimi informacijami o cepivih na osnovi tehnologije mRNA. Za cepiva so namreč javno zagotavljali in trdili, da so zanesljiva in učinkovita pri obvladovanju pandemije COVID-19 in prav tako, da so bila temeljito preizkušena v kliničnih preskušanjih, preden so bila odobrena za uporabo. 

Njihova učinkovitost pri preprečevanju okužb in zmanjševanju resnosti bolezni naj bi bila potrjena s številnimi študijami (vseh šest miši, na katerih so ta cepiva klinično preskušali, je poginilo!)Če imate stranske učinke, pomisleke glede smrti bližnje cepljene osebe ali glede varnosti ali učinkovitosti cepiv, je priporočljivo, da se prej posvetujete tudi s pravnim strokovnjakom in s strokovnjakom s področja medicine in javnega zdravja. Zdravniki, epidemiologi in znanstveniki, ki v tej epidemiji niso poslovno sodelovali po naročilu vlade so najprimernejši viri informacij o cepivih ter lahko odgovorijo na vsa vaša vprašanja in pomisleke na podlagi najnovejših raziskav.

V vsakem primeru vam svetujem, da se obrnete na predstavnika lokalne oblasti in mu predstavite svoje pomisleke ter po zaslišanju oddate tudi pisni predlog za sprejetje odloka, ki bo varoval življenje in premoženje ljudi. Lokalni oblastniki morajo sprejeti odgovornost in proučiti vašo prijavo, pritožbo in predloge ter skladno s tem ukrepati s potrebami in željami lokalne skupnosti.

Pripravil: Mihael Bellis

PS: 20. 5. 2023 - Podatki Pfizerja kažejo resne neželene učinke cepiv pri dojenčkih in v času nosečnosti. Raziskovalna novinarka Sonia Elijah je zapisala osupljivo poročilo: EMA-ina najnovejša serija objavljenih podatkov o COVID cepivih potrjuje absoluten neuspeh: PSUR št. 3, za primere nosečnosti in dojenja (prvi so o tem poročali pri Children's Health Defense Europe) o podatkih Pfizerja, ki kažejo na pogoste in resne neželene stranske učinke pri dojenčkih in v času nosečnosti. Poročilo je izdala EMA, Evropska unija ga je podpisala in kljub vsemu nadaljuje s promoviranjem, da je to isto cepivo še vedno varno in učinkovito. Hujšega kriminala si človek ne more predstavljati! doloremque laudantium, totam rem aperiam, eaque ipsa quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto.

Zelena lokalna dediščina je temelj našega obstoja, moč našega naroda pa se odraža v enotnosti in povezanosti. Z zavedanjem svoje edinstvene kulture, zgodovine in tradicije ter hkrati z medsebojnim sprejemanjem lahko stopimo kot ponosni Slovenci korak naprej in se glasno - z govorjenjem, pisanjem, aktivnimi vprašanji našim odgovornim in s kritiko upremo škornju, ki več kot vidno uničuje naše otroke, mladino in vse okoli nas. Naša lepa dežela je polna neokrnjene ZELENE narave, številnih dosežkov ter izjemnih posameznikov, ki so s svojo nadpovprečnostjo pustili pečat v zgodovini. Združeni kot eno, lahko s temi temelji gradimo medsebojne mostove, izmenjujemo deželno znanje in ohranjamo našo slovensko identiteto ter se kot državljani in kot posamezniki branimo pred strupenim globalizmom, ki ga promovirajo in izvajajo naši prodani politiki, župani, zdravniki, znanstveniki, direktorji in druge medijske figure ter vplivneži in nevladne organizacije. Kje se je izgubila vaša prisega na ustavo in zakone? Očitno je "zaveza" zeleni agendi in tuji ideji zaradi kapitala prednostna naloga kot pa dobro počutje, zdravje in gospodarska uspešnost ljudstva.

Zato ljudje, vztrajajmo pri naši domači zemlji, ki nas je rodila, in krepimo našo enotnost kot narod. Stopimo skupaj in si pomagajmo! Vsak od nas ima ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Slovenije predvsem vsak od nas na svojem lokalnem področju. Ne glede na to, ali smo del majhne vasi ali velikega mesta, imamo moč, da soustvarjamo našo lepo Slovenijo v kateri naj vlada mir, svoboda in pravičnost. Pomnimo pregovor, ki pravi: "Kakor okoli zapelje, tako se obrne". Naša dejanja in odločitve imajo daljnosežne posledice, zato bodimo modri v svojem razmišljanju in se zavedajmo svoje odgovornosti do prihodnjih generacij. Naša lepa dežela, Slovenija, je biser v primerjavi z velikim svetom, in mi, njeni ponosni otroci, smo varuhi te bogate dediščine. Spoštujmo svoje korenine, častimo naše prednike in cenimo našo bogato kulturno dediščino.

Ko se ozremo po svetu, vidimo mnoge vsiljive izzive, s katerimi se soočamo tudi doma. Revščina, izmišljene podnebne spremembe, neenakost in kršitve človekovih pravic so le nekateri od njih. Vendar pa verjamem, da lahko skupaj, kot enoten narod, prispevamo k rešitvam teh globalnih izzivov v tem, da jih v celoti ignoriramo in se med seboj združimo v mislih in dejanih v tem, kar imamo in kar nam je še ostalo doma.

Ne smemo biti zgolj opazovalci razkroja, ki nam ga tujec vsiljuje, temveč moramo postati aktivni udeleženci v oblikovanju našega boljšega jutri. Bodimo zgled drugim narodom, kako se združiti in delovati v korist vseh. Le s skupnimi močmi lahko pokažemo, kako se pohodi iluzorni svet globalistične ideje in pohoda na nami. Izberimo pravičnost pred koristoljubjem, solidarnost pred sebičnostjo in ljubezen do bližnjega pred sovraštvom in delitvijo.

V naši zgodovini smo že dokazali, da smo močan narod, ki se je znal upreti zatiralcem in se boriti za svojo svobodo. Ne pozabimo na našo ponosno preteklost in izkoristimo to moč za gradnjo prihodnosti. Naj naša dežela Slovenija zasije kot svetilnik v tem temnem svetu, naj se naša kultura in jezik razširita daleč prek naših meja. Naj bo naša odločitev nepropustna, trdna in odločna.

Vsi smo del iste dežele, vsi smo člani Slovenske družine. Zato se ne ozirajmo zgolj na svoje ozko, morda sebično okolje, temveč razširimo svoje misli in srca ter prispevajmo k harmoniji in enotnosti med nami. Naj naša beseda odmeva po vsem svetu, naj naše dejanje povezanosti, enosti in skupnih moči navdihuje druge, naj naša ljubezen razsvetljuje temo najprej pred domačimi zatiralci, da bo zasvetila tudi preko meja naše čudovite dežele.

Vzemimo si čas za razmislek in poiščimo svoje mesto v tej večplastni dilemi. Bodimo povezani s svojo lokalno skupnostjo, a hkrati razmišljajmo za vso Slovenijo. Vsak posameznik lahko prispeva svoj kamenček v mozaik sprememb. Skupaj lahko dosežemo veliko več kot si predstavljamo le tako, da se aktivira vsak posameznik in prispeva svoj del v družini, v lokalni skupnosti in tudi na ravni vse Slovenije.

Naj bo naša država, Slovenija, vzor drugim narodom, kako se združiti in soustvarjati boljši dom, boljšo deželo in okrepiti nacionalno zavest, ki je strup za pohod globalizma. Naj bo naša dežela prostor, kjer se spoštujejo slovenske vrednote, kjer se prepleta slovenska tradicija in cenijo domače inovacije, kjer se neguje narava in se skrbi za blaginjo v naši rojstni deželi. S ponosom naj se ponovno dvigne naša Slovenska zastava, naj odmeva naša himna in naj se naša kultura širi po vseh kotičkih dežele. Tega ne smemo zanemariti. Naj se naše srce napolni z ljubeznijo do naše domovine, saj smo njeni sinovi in hčere, ki nosijo dediščino naših prednikov.Ko se soočamo temi izzivi, naj nas vodi modrost naših starih pregovorov: "Ena roka ne more aplaudirati", "Gad ne ubije gada". Združeni v enoten glas, kot močan narod, premagajmo ovire, ki nam stojijo na poti. Skozi sodelovanje, skozi razumevanje in strpnost gradimo mostove med generacijami, med različnimi pokrajinami in predvsem med seboj. Ne dovolimo, da nas ponovno razdelijo v smislu "Divide et impera" kar pomeni »Deli in vladaj«. Ne dovolimo več delitve in sporov na leve in desne, na verne in neverne, na naše in vaše /.../

Naj nas naša slovenska beseda povezuje in nas navdihuje, da se dvignemo nad vse vsakdanje težave in z besedo ustvarimo ponovno svoj svet, v katerem prevladuje mir, pravičnost in enakost. Naj naša kultura zasije kot zvezda na nebu, in naj nas naša slovenska duša vodi v pravilno in pravično delovanje brez tradicionalnih "vrtnih" sodnih sporov in brez drugih nacionalnih anomalij.

Vsi smo varuhi naše dežele, zato ne dopustimo, da se izgubijo Slovenske vrednote in tradicija. Zavedajmo se, da smo del nečesa večjega, smo del svetovne skupnosti, ki ji želimo pokazati, kako se upreti škornju tujega kapitala in tuje kulture, ki preko naših resnično neodgovornih politikov gazi po naši lepi deželi in pohujšuje otroke, mladino in prebivalstvo. Bodimo ponosni na to, kar smo, in dajmo, skupaj zgradimo prihodnost, ki bo prinašala blaginjo in srečo brez izjeme vsem Slovencem.

Naj bo naša Slovenija svetilnik upanja in zgled drugim narodom. Naj naše srce bije v sozvočju z ritmom narave, in naj naše delo prinaša plodove blaginje za vse. V tem edinstvenem trenutku, ko se razjeda lokalno in bohoti globalno, naj nas prevzame čustvo nacionalnega ponosa, osebne pripadnosti in ljubezni do naše lepe domovine Slovenije. Naj nas vodi duh enotnosti, sloge in ljubezni do domovine. Skupaj, kot ponosni Slovenci, stopimo naprej v svetlo prihodnost, kjer se združujejo lokalno in regionalno v harmonično slovensko celoto. Le tako bomo ustvarili Slovenijo, v kateri bodo naše sanje, iz katerih smo se končno zbudili - postale resničnost. Dovolj je bilo ležanja, lenarjenja in spanja!

Naprej, Slovenija! Naprej, moji rojaki! Skupaj ustvarimo kraljestvo naše usode. Vzemimo si čas za premislek, kako lahko vsak od vas prispeva k rasti in blaginji naše države. Bodimo povezani, kot ena družina, ki se medsebojno podpira in si stoji ob strani v dobrem in slabem.

Slovenci, spoštujmo svoje slovenske korenine in tradicijo naših prednikov. Izročilo, ki nam ga je bilo zaupano, je dragoceno bogastvo, ki ga moramo ohraniti in negovati. V naših srcih naj se ponovno prebudi ljubezen do naše zemlje, do naše narave, ki nas obdaja, do našega prelepega jezika, ki izraža našo edinstvenost in do naše vseslovenske kulture, ki nas povezuje kot narod.

Naj nas vodijo načela poštenosti, pravičnosti in enakopravnosti. Ne dovolimo, da nas delijo globalisti ali njihove politične strasti. Združimo moči in gradimo skupaj lokalno, kot enotna sila, ki premika gore. Lokalno se zavzemajmo, da nam župani ne bodo zbezljali v svoji globalni vznesenosti. Moramo jih prizemljiti. Privezati na lokalno spoštovanje pravic in na lokalno spoštovanje prebivalstva predvsem z lokalnimi potrebami za izboljšanje življenja. Brez globalističnih tehnoloških zahtev in pametnih mest in vasi. Dol s temi prisluškovalnimi napravami, ki se širijo kot gobe po dežju. Le z vztrajnostjo, znanjem in pritiskom na župane v lastni lokalni skupnosti bomo soustvarili življenje, ki bo v korist predvsem nam, državljanom Slovenije, ki živimo na svoji zemlji. Torej: ne pametnim mestom in pametnim vasem, saj drvimo v totalitarizem brez primere. Tihe spremembe v imenu dobrega so v resnici spremembe, ki nas zasužnjujejo v imenu tujega kapitala. Zahtevajmo odgovornosti od županov in takojšno prekinitev izvajanja namišljene zelene agende. Naša dežela je zelena brez tega, da nam tujec pove, kako pri nas ni nič zeleno in bo zeleno šele, če bomo sprejeli njihove pogoje. To je poniževalno, to je sramotno, to je samodestruktivno dejanje ...

Branimo našo suverenost, našo neodvisnost, in si prizadevajmo za mirno sobivanje sosednjih narodov. Skozi dialog, medsebojno spoštovanje in sodelovanje gradimo mostove med narodi in prispevajmo k svetovnemu miru in globalizmu rečemo NE. Naj naše besede in dejanja odmevajo kot glasnik enotnosti in harmonije med ljudmi.

Seveda, ostanimo narod, ki ceni znanje, izobraževanje in inovacije. Vendar ne na račun skritega nadzora in izsiljevanja. Spodbujajmo razvoj znanosti, tehnologije in umetnosti, ki bodo ponesle naše ime v svet, vendar ne na račun globalistične agende. Spoštujmo kreativne in ustvarjalne ljudi, ki so temelj slovenskega napredka in blaginje. Naj naši dosežki postanejo vzor in navdih za druge narode in ne obratno! Naj tehnologija služi ljudem in ne ljudje tehnologiji! Naj nas žene strast do napredka, hrepenenje po pravičnosti in vera v boljšo prihodnost. Bodimo trdni v svojih prepričanjih, a odprti za dialog in spoštovanje drugačnih mnenj. Le tako bomo gradili strpnost, enakopravnost in svobodo, ki so temelji pravične družbe.

Nadaljujmo pot, ki so jo tlakovale generacije pred nami. Ne pozabimo, da smo del nečesa večjega, smo majhen del skupnosti, kjer vsak posameznik lahko prispeva svoj kamenček v mozaik sprememb in tako ohrani suverenost, samostojnost in lastne odločitve brez vsiljevanja in prisile. Skupaj se borimo za enakost, za svobodo in za Slovenijo, v kateri bomo vsi imeli enake priložnosti le, če se upremo nevidnemu sovražniku - in to smo mi!

Naprej, ponosni Slovenci! Vendar ne v pogubo, temveč v zmago z besedico: "NE"! Dovolj je bilo.

Mihael Bellis

Urbana preobrazba središča Ljubljane (kot vseh drugih Slovenskih mest) med občino, državo in zasebniki kot nedržavnimi (tudi tujimi) deležniki - je več kot čudna.

Namen tega prispevka je predčasno opozoriti meščane, prebivalce, občane in državljane Slovenije, kako vplivni državni in nedržavni deležniki medsebojno delujejo, se spopadajo in skupaj oblikujejo urbano preobrazbo središča glavnega mesta Slovenije. Analiza deležnikov razkriva zanimive položaje in ravni moči vplivnih deležnikov, ki vplivajo na urbano preobrazbo središča mesta brez javne razprave in brez konsenza prebivalcev. Sodelovanja med vplivnimi zainteresiranimi stranmi v državnem, občinskem in zasebnem sektorju se izven javne razprave in izven javnega dosega zanimajo za ustanavljanje lobističnih skupin za spodbujanje javnega in zasebnega delovanja v središču mesta. Kljub skupnim točkam med interesi države in zasebnih investitorjev, država raje ohranja razvojni monopol in nadzor nad območjem v svojih razvojnih prizadevanjih, osredotočenih na oznanjanje lepega zelenega mesta, uresničevanje zelene agende in predvsem na mestno olepšanje.

Ugotovitve so pripeljale do razkritja, da so v središču mesta močno prisotne sestavine mestne protekcionistične gentrifikacije, ki jo trenutno nekoliko zavirajo zakonodajni in drugi parametri. Zato se postavlja vprašanje državni upravi, kako načrtuje ureditev potencialne urbane preobrazbe v središču Ljubljane v trenutni dinamiki moči deležnikov, da bi zmanjšali negativne socialno-ekonomske vplive tega neljubega pojava. Jasna in celovita vizija razvoja mestnega jedra je lahko uspešna le, če se izvaja z odkupom in spremembami skupin v javnem interesu in ne le v prikritem zasebnem izvajanju državne in občinske gentrifikacije, pri katerem so prebivalci in državljani trenutno povsem potisnjeni na rob neobveščenosti in posledično izrinjeni iz sodelovanja spričo tujih lobistov in tujih investitorjev. 

Raziskovalni problem obravnava vpliv globalizacije, neoliberalne urbanizacije in konfliktov med različnimi deležniki na urbano preobrazbo središča mesta Ljubljane. Ta preobrazba ima negativne socialno-ekonomske posledice za prebivalce z nizkimi in srednjimi dohodki, povečuje družbeno neenakost, privatizacijo in elitistične načine potrošnje. Državni in nedržavni deležniki imajo deljeno odgovornost za to realnost. Konflikti se pojavljajo med lokalnimi silami, ki imajo različne cilje in vizije za središče mesta. Vprašanje trajnostnega urbanega razvoja in socialne vključenosti postavlja pomembno vprašanje o tem, kateri razvojni model je najboljši za ohranjanje ravnotežja med javnim in zasebnim interesom, kapitalom in kulturo. Namen članka je opozoriti na močne vplivne deležnike, ki vplivajo na urbano preobrazbo središča mesta, in poudariti dinamiko med njimi, da bi razvili celovito, socialno vključujoče in prebivalcem - ne samo tujcem s kapitalom - prijazno mestno jedro.

Središče Ljubljane se v zadnjih letih sooča s poslabšanjem stanja, saj podjetja in prebivalci bežijo iz mesta, če si to lahko privoščijo. Država vidi razvoj mestnega jedra kot ključ za preoblikovanje na račun črpanje evropskih sredstev. V razvitih državah tržne sile usmerjajo urbane transformacije zaradi globalizacije, pri čemer država vlogo spodbujevalke prevzame z zakonodajo in dovoljenji. V državah po svetu je urban razvoj pogosto načrtovan kot "nacionalni projekt" in ga izvaja država v sodelovanju z zasebnim sektorjem. V Sloveniji je najnovejši primer načrt za glavno mesto Slovenije v sodelovanju z velikimi tehnološkimi in nepremičninskimi podjetji. V preteklem desetletju so državne institucije pokazale zanimanje za oživitev mestnega centra z mednarodnimi oblikovalskimi natečaji in razvojem strateških vizij razvoja mesta kot celote. Mnoga leta smo tudi priča kampanji v smislu grafitizacije mesta "zeleno, ki te ljubim, zeleno!" za "revitalizacijo" središča mesta, ki je finančno spodbujena s strani določenih zeleno usmerjenih nevladnih organizacij in društev NVO. Hkrati je v državo začel pritekati tuji kapital, pri čemer je država manj vključena v razvoj mest v primerjavi s socialistično ideologijo prejšnjih desetletij, kar je nedvomno vplivalo na investicije in urbano obliko našega glavnega mesta. Središče Ljubljane je bilo vedno središče kulture in umetnosti, v zadnjih desetih letih pa se pojavljajo neke izumetničene alternativne umetniške galerije in kulturni prostori, ki s slovensko kulturo nimajo najmanjšega stika. Zunanje sile neposredno oblikujejo grajeno okolje in družbeno tkivo mestnega jedra, vsaka s svojo vizijo za središče Ljubljane. V tej opozorilu odgovornim se preučuje vpliv investitorjev na kulturne in umetniške prostore, ki razkrajajo ne le identiteto mesta temveč identiteto naroda.

Razvoj središča Ljubljane je postal pomemben problem v zadnjem času, saj se mesto na vse kriplje trudi postati globalno, ekonomsko trdno in kulturno živahno središče. Vendar pa so spremembe, ki jih vodi neoliberalna globalizacija, privatizacija in kapitalistični interesi, povzročile negativne socialno-ekonomske vplive na prebivalce z nizkimi in srednjimi dohodki. Prenova mestnih središč je povzročila konflikte med lokalnimi silami, ki imajo različne cilje in vizije za središče mesta. Država si prizadeva za razvoj mestnega jedra, vendar je njena vloga pogosto dvoumna, obskurna in nedoločna. Obstoječi razvojni interesi poskušajo uveljaviti svojo vizijo razvojnega modela mesta, kar pogosto povzroča konflikte in nasprotujoče si interese. Članek skuša identificirati vpliv različnih deležnikov na urbano preobrazbo središča Ljubljane ter poudariti dinamiko med njimi. Cilj je opozoriti odločevalce na celovito, socialno nediskriminatorno in kot zagotavljajo v vseh nagovorih in pisanjih na prijazno mestno jedro - ki je za prebivalce trenutno vse prej kot prijazno.

Središče Ljubljane z njenimi prebivalci je vedno imelo pomembno vlogo za mnoge Slovence, ne glede na to, ali so tam živeli ali ne. Deluje kot ključen prostor za politično, kulturno in poslovno sceno v Sloveniji že od plebiscita. Od leta 1992 je njegov pomen eksponentno narasel, zlasti po protestih v središču mesta in na mestnih trgih, ki so si pridobili nacionalni in mednarodni simbolni status za politično izražanje in demokracijo. Veliko ljudi, ki so prej redkeje obiskovali središče mesta, zdaj čuti posebno pripadnost in lastništvo do tega prostora po vseh protestih. Vendar pa lahko ta novo pridobljen občutek ogrozi predelava središča Ljubljane v komercialno in v tuje kulturno središče, ki delno že odvzema njegovo družbeno in politično funkcijo, saj postaja del razvojne agende, ki favorizira privatizacijo in izkoriščanje javnih prostorov v zasebne namene s tujim kapitalom.

Globalizacija in s tem povezan urbani razvoj Ljubljane imata nedvomno negativne socialno-ekonomske učinke, ki ustvarjajo večjo družbeno razslojenost, gentrifikacijo in selitev najbolj ranljivih prebivalcev v našem mestu. El-Sheshtawy opisuje tak vpliv na urbani prostor južnakarskega pristopa kot "četrtenje javnega prostora" - proces, pri katerem je javni prostor manj dostopen "neprijetnim" segmentom družbe in se preoblikuje z namenom privabljanja množičnih turistov in elitističnih slojev (2006, str. 237). To se kaže že v nastajanju ogradnih naselij in v napol-javnih prostorov, kot so nakupovalna središča in zasebni športni klubi, ki omejujejo dostop glede na družbeno-ekonomski status. Poleg tega se to kaže tudi v številnih turističnih razvojnih projektih v Ljubljani, ki z nasilnimi redarskimi akcijami in vprašljivim postopki ter drugimi prijemi omejujejo dostop domačinom do javnega prostora zaradi udobja turistov.

Jasno je, da sodobna mesta niso le stranski produkti delovanja kapitala niti le produkti benigne domišljije urbanistov. Mesta so prizorišča intenzivnih bojev med različnimi interesi in številnimi deležniki, katerih ideje, vplivi in dejanja se na koncu združijo oblikujejo aktualno urbano realnost. Tuji kapital, domača podjetja, revni, mladi, okoljevarstveniki, politiki in načrtovalci si vsi predstavljajo svoja mesta na svoj način. Mnogi od teh akterjev artikulirajo svoje vizije prek močnih državnih institucij, drugi v organizacijah civilne družbe, drugi preko lokalnih skupnostih in družbenih gibanj; velika večina ostaja atomizirana volilna enota, vendar je priporočljivo, da se lahko vključi v individualna, vendar skupna prizadevanja za boljši jutri.

Literatura in študije o globalizaciji in njenem vplivu na urbani razvoj, ki iščejo ustvarjanje globalnih mest, so obsežne (Sassen, 1991; Marcuse in Kempen, 2000; Stiglitz, 2000). Za pismene uradnike, ki odločajo o našem bivanju v glavnem mestu (seveda tudi v drugih slovenskih mestih) ne bo odveč nekaj branja, ki opozarja na neslutene pasti in nevarnosti razkrojevanja - ne zgolj mestnih jeder marveč posledično - celotne suverene države. In za konec še ponovimo vprašanje: "Čigavo je sploh središče 'tvojega' mesta?" 

Mihael Bellis

Nekoliko daljši a zelo pomemben članek je namenjen medsebojnemu razumevanju in dialogu v izrazito polarizirani družbi zaradi trenutne pandemske krize. Temelji na zanimivi analizi psihologije množic v času pandemije, ki jo je predstavil dr. Mattias Desmet, klinični psiholog z univerze v Gentu. Seveda je avtor članka vpletel v besedilo tudi svoje misli in izvajanja.

V slovenskih medijih smo že zasledili poskuse psihološkega profiliranja ‘anticepilcev‘ in ‘teoretikov zarote’ s strani nekaterih strokovnjakov in ‘moralnih avtoritet’, ki pa so bili dokaj enostranski in kritični, po drugi strani pa niso celostno in prepričljivo zajeli heterogene skupine tistih, ki protestirajo proti ukrepom. Ta članek je poskus psihološke razlage druge strani, torej tistih, ki brez dvomov v celoti sprejemajo in verjamejo v uradno zgodbo aktualne krize, ko nam jo vsakodnevno servirajo množični mediji in dežurni eksperti.

Večkrat ste morda že slišali kakšnega ‘oporečnika’ zatarnati, da živimo v čudnih časih, ko se zdi, da je človeštvo izgubilo dobršen del svoje razsodnosti. Morda ste tudi sami med tistimi, ki se že dve leti sprašujete, kaj se vendar dogaja z ljudmi in njihovim zdravim razumom. Kot da smo se znašli v epizodi serije ‘Zona somraka’, ko vsi ljudje okoli vas kar naenkrat postanejo čudni in spremenjeni. Situacija spominja na film Invazija z Nicole Kidman, kjer mikrobna nezemeljska inteligenca okuži ljudi in jim odvzame sposobnost čustvovanja. Junakinja lahko preživi le, če tudi sama zaigra otopelost in hladnost, pa čeprav vre v njej strah, gnus in zaprepadenost nad svetom, ki je okoli nje.

Zdravnik Tom Cowan trenutno otopelost človeštva primerja z uročenim kraljestvom v pravljici o Trnuljčici, kjer vsi ljudje pod urokom hudobne čarovnice zaspijo in obstanejo kot okameneli.

Ron Paul, ameriški libertarni politik, je po drugi strani zelo prizemljeno in jedrnato opisal pandemijo z dvema besedama: histerija in dobičkarstvo.

Spet drugi govorijo, da se po svetu širi epidemija enoumja. Ljudje smo izgubili sposobnost trezne presoje. Mnogi tarnamo, da nam je kovid ‘skuril naše sive celice’. Slovenski filozof Gorazd Kocijančič je v opažanju te nerazsodnosti povsem naravnost in brez olepšavanja zaprepadeno ugotavljal, da “… le idioti ne vidijo, da je trenutno ‘kovidistično’ revolucionarno dogajanje v katerem so politični sistemi, religiozne ustanove in zdravstvo postali nesamostojni delci kolesja v pogonu največje akcije organiziranega kriminala v zgodovini, je očitna zarota in da proces nima nobene zveze z boleznijo!” (1)

Nekateri neodvisni novinarji (2) govorijo, da živimo v ‘kovid-klovnovskem svetu’ kar se nanaša predvsem na številne primere slabih praks in neupoštevanja osnovnih znanstvenih spoznanj in zdravstvenih protokolov, ki so bili v veljavi do leta 2020. Na globalni ravni velja omeniti spreminjanje definicij pandemije, čredne imunosti in cepiv, ignoriranje znanega dejstva, da asimptomatične osebe nikoli niso generator širjenja okužb, neupoštevanje uveljavljenih protokolov za poročanje o smrti posameznika, ki je omogočilo napihovanje primerov smrti zaradi virusa, finančne vzpodbude za kovidne hospitalizacije, uporaba sporne PCR in HAG tehnologije za diagnosticiranje, dobesedno prepovedovanje in zaviranje vseh zgodnjih protokolov zdravljenja za preprečevanje hospitalizacij, ki so jih razvili zdravniki v začetnih fazah epidemije, s katerimi bi lahko povsem varno že zdavnaj ustavili virus, uveljavitev nepreverjenih ukrepov z dvomljivo učinkovitostjo, kot so maske zunaj, maske in cepljenja pri otrocih, zapiranje prebivalstva, policijske ure, zapiranje malih trgovin in restavracij ob odprtih trgovskih centrih, bolestno vztrajanje na cepivih kot edini alternativi za zdravljenje, navkljub rekordnih statistikah zabeleženih stranskih učinkov in smrti, … seznam je res obsežen.

Nekateri gredo celo tako daleč, da odzivanje na pandemijo primerjajo z religioznim fanatizmom. Tako imenovani ‘kovid kult’, je religija s svojimi jasnimi pravili (pandemičnimi ukrepi) in zakramenti. Sveto vodo, s katero se poškropimo in blagoslovimo so nadomestila razkužila, namesto križa sta prepoznavna simbola kulta obrazna maska in inekcija. Odrešenje ne dosežemo več ‘preko križa’ temveč preko iniciacije – injiciranja cepiva. A pripadniki kulta vedo, da je cepivo zgolj nagrada, bonbonček za motivacijo, kajti prava odrešitev na dolgi rok je v resnici le ‘krepostno življenje’ v skladu s pravili kulta …

Morda se sprašujete, kje za boga, so psihologi s svojim poznavanjem človeške psihe, da nam razložijo, kaj se nam dogaja? In nato vendarle, kot bi posvetila luč, smo septembra 2021 tisti, ki spremljamo neodvisne medije, naleteli na video intervju s kliničnim psihologom in profesorjem na univerzi Gent v Belgiji, Mattiasom Desmetom, ki je v oddaji Pandemic podcast ponudil lucidno in pomenljivo psihološko razlago situacije. Verjamem, da je pri marsikom vzbudil pravcati aha moment.

Po mnenju psihologa Desmeta je torej stanje, ki najbolje opisuje to, kar se dogaja, posebne vrste hipnoza, ki se je v zgodovini že pojavljala večinoma v totalitarnih družbah. Tovrstna hipnoza se imenuje masovna formacija. (3)

Da se v družbi pojavi in oblikuje fenomen masovne formacije so potrebni štirje pogoji:

1) pomanjkanje občutka družbene povezanosti med posamezniki. Že desetletja živimo v radikalno individualistični družbi poznega kapitalizma (4), v kateri ego kot sebični jaz prosperira. Socialna omrežja so ironično stanje le še poglobila. Iskanje instant gratifikacij, virtualizacija prijateljstev, narcisoidnost in obsedenost z izgledom svojega telesa, hvalisanje pred prijatelji … vse to so simptomi ega, ki je osamljen in zato kriči po pozornosti. Identitetna politike in kritična rasna teorija pa so strupeni mentalni konstrukti, ki ljudi le še bolj razdvajajo in generirajo konflikte, namesto da bi povezovali ljudi v duhu multikulturnosti, pa čeprav je to morebiti bil njihov osnovni namen. Na samem začetku aktualne pandemične krize so se vezi med generacijami, med zaposlenimi, med prijatelji le še bolj nakrhale, še posebej zaradi politike lockdownov, socialne distance in strahu pred virusom, ki ga potencialno nosi vsak človek.

2) Odsotnost smisla v življenju in na delovnem mestu. To se navezuje na eksistencialno praznino, ki jo občuti velik del populacije v času, ko je krščanstvo in religioznost na splošno v krizi, novi val ‘new age’ duhovnosti, kjerkoli se je ta ponudil kot dobra alternativa, pa je kljub vsemu oplazil le manjši del populacije. Večina, odrezana od svojih duhovnih (krščanskih ali poganskih) korenin, je odsotnost smisla začela zapolnjevati s kratkotrajnimi materialnimi užitki, ki pa na dolgi rok ne prinesejo sreče in občutka izpolnjenosti. V tem je pač plitvost potrošništva. Transcendenca kot presežnost tistega, kar morda ni neposredno dostopno čutom pa je za ljudi le prazen koncept. Mattias Desmet posebej opozori tudi na študijo, ki je pokazala, da velik del ljudi ni zadovoljen na svojem delovnem mestu in ne vidi v svojem delu nobenega izpolnjujočega smisla. Prvi in drugi pogoj sta med sabo tudi tesno povezana. Ker smo ljudje socialna bitja, so pristni stiki zelo visoko na lestvici vrednot in dejansko vnašajo smisel v življenja ljudi. Če v življenju ni prijateljstva in ljubezni, življenje izgubi dobršen del pomena in smisla. Stiki med ljudmi so torej za večino ljudi dejanski smisel življenja.

Naslednja pogoja za vznik masovne formacije:

3) Veliko neopredeljive anksioznosti – občutka strahu in tesnobnosti, ki pa mu ne moremo določiti jasnega vzroka in ni vezan na objekt, ki je konkretna mentalna reprezentacija. Če v gozdu srečamo medveda, potem postane medved v tistem trenutku povsem konkreten, evidenten, jasno določljiv objekt našega strahu – je vzrok, ki mu pritiče jasna mentalna reprezentacija. Če pa ni takšnega vidnega krivca, potem občutimo neopredeljivo tesnobnost, ki je ne moramo nadzorovati. Proti neznanemu sovražniku namreč ne moremo razviti dobrih obrambnih strategij. Kaotičen, kompleksen, neobvladljiv, hitro premikajoč in konflikten svet, v katerem smo živeli že v letih pred aktualno virozo, je že sam po sebi generiral v ljudeh visoko mero anksioznosti. Tudi avtor članka je občutil že nekajkrat v življenju takšno tesnobo kot nekakšen pritisk v prsih. Pri nekaterih ljudeh se izrazi kot problemi z nespečnostjo ali kot depresija, apatičnost oz. brezvoljnost.

4) Veliko nesproščene ‘lebdeče’ (free floating) frustracije in agresije. Podobno kot pri neopredeljivi anksioznosti gre tukaj za dolgotrajen občutek nazadovoljstva nad splošno situacijo v družbi, ki ni vezana na specifične vzroke, se pa lahko stopnjuje in kopiči v človeku, nato pa kdaj pa kdaj izbruhne v obliki jeze ali agresije. Podrobnejšo analizo teh štirih točk najdemo v video prispevku avtorice Amazing Poli.

Ko se pod temi pogoji (in verjetno to ni dokončen seznam) s pomočjo množičnih medijev posreduje javnosti neko narativo, ki pokaže s prstom na nek konkreten objekt aksioznosti (virus) in ko se predstavi tudi jasne protokole spopadanja s tem objektom (‘kovidni’ ukrepi), lahko v družbi dosežemo izjemno stopnjo pripravljenosti sprejemanja teh strategij in vsesplošno podporo ljudi za boj s prepoznanim sovražnikom.

Vsa neopredeljiva, prosto lebdeča anksioznost in ostala negativna čustva se končno lahko navežejo na konkreten objekt, na konkretno mentalno reprezentacijo in ko upoštevamo ukrepe, se pravi, ko se držimo predpisanih strategij za boj z objektom strahu, s tem na mentalni ravni končno obvladujemo ta objekt.

Drug ‘pozitivni’ aspekt tega je, da ko začno ljudje sodelovati v skupnem boju, vznikne med ljudmi nova povezanost in smisel. Pojavi se nova solidarnost. Slogani kot so #ostanidoma #skupaj zmoremo #cepimose, ploskanje zdravstvenim delavcem ob neki dogovorjeni uri, plesne koreografije zdravstvenih delavcev so bile vse namenjene vzbujanju povezanosti in solidarnosti v teh ‘težkih časih’.

Ljudje so torej iz stanja osamljenosti, nezadovoljstva, ki je sicer izraženo pri vsakem v drugačni meri, potisnjeni v stanje tesnejše povezanosti, kakršna je vidna npr. pri navijačih na nogometni tekmi. Tako kot so navijači združeni v podpori nekega kluba ali reprezentančne ekipe, tako so ljudje združeni tudi v boju proti virusu. Posamezniki nato začno bojevati osebno herojsko bitko z objektom strahu, kar jim daje zasvojljiv in zavajujoč občutek povezanosti z ljudmi v smislu, da so del ‘vojske’, ki se bori proti objektu, torej so del rešitve in ne del problema.

Ta herojska bitka je pravi razlog, da mnogi še vedno verjamejo v neko narativo, pa čeprav je ta še tako absurdna in očitno napačna. Če še enkrat naštejemo osnovne mehanizme, zaradi katerih ljudje pod vplivom masovne formacije verjamejo v pripoved:

– kontrola nad objektom strahu s prakticiranjem strategij boja

– nova povezanost med ljudmi, solidarnost in iz tega izhajajoč smisel

– herojska bitka, ki godi egu še posebej, kadar jo signaliziramo navzven, npr. na socialnih omrežjih (signaliziranje vrlin skozi naše izjave, ali pa kadar ljudje svojo profilno fotografijo opremijo z nalepko ‘sem cepljen’, ‘zaupam znanosti’…)

Nova povezanost je seveda bolj ali manj virtualna, in obstaja v duhu oz. na mentalni ravni, saj ironično vsi ukrepi krepijo fizično ločenost oseb: lockdowni, samoizolacije in karantene, socialna distanca, delo od doma, omejevanje obiskov v domovih za ostarele …

Kovid ukrepi kot ritual

Herojska bitka in bojevanje proti objektu strahu, se pravi virusu, postane ritualizirana! Zgoraj omenjeno primerjavo kovid psihoze z religioznim kultom teorija masovne formacije kot jo razlaga dr. Desmet, le potrjuje! Kolikor bolj absurden je ritual, toliko bolj tisti, ki ga izvaja, navzven izkazuje pripadnost svojemu kultu. Naši voditelji pa se znajdejo v zasvajujoči vlogi ‘odrešiteljev’, ki nas v kriznih časih vodijo do ‘razsvetljenja’ – ven iz krize, a seveda po scenariju, ki ga narekujejo resnični bogovi – sile kapitala. Tokrat so ta scenarij cepiva, cepiva in še enkrat cepiva ter nič drugega. Ironično se zdi, da voditelji (tako politiki kot medicinski eksperti) skorajda ne želijo, da se kriza kadarkoli konča, saj bi izgubili svojo odrešeniško vlogo.

Kam vodi masovna formacija in kakšne so njene značilnosti?

Zožano polje pozornosti

Glavna značilnost masovne formacije je, da pri ljudeh povzroči zelo zožano polje pozornosti, kar pomeni, da so ljudje sposobni kognitivno in emocionalno procesirati le nek majhen, omejen del resničnosti. Gre seveda za tisti del resničnosti, ki ga poudarja uradna narativa, ki jo širijo množični mediji. Tako npr. ljudje kažejo senzitivnost le za žrtve kovida, medtem ko jih žrtve zaradi drugih razlogov, kot so lakota, vojaški spopadi, nasilje, droge in druge bolezni sploh ne ganejo v isti meri, pa čeprav gre včasih za neprimerno višje številke. Hkrati nobena kolateralna škoda ukrepov, kot so samomori in duševne stiske otrok in mladostnikov, izguba službe oz. posla in zdrs v revščino za milijone ljudi … ne odtehta škode, ki jo lahko pripišemo direktno kovidu.

Očitno je virus kot vseprisoten, globalni skriti morilec, ki lahko napade kadarkoli in kogarkoli, saj se bojda širi tudi preko asimptomatskih prenašalcev, postal nekakšen ultimativni sovražnik – objekt strahu in v umu večine populacije zato postal grožnja številka ena.

Izguba sposobnosti za kritično mišljenje

Zožano polje pozornosti povzroči, da se nekaterim stvarem posveča preveč pozornosti, druge pa se zanemarja. Razbohoti se iracionalno mišljenje in v takšnem okolju javni diskurz in soočenje mnenj na podlagi argumentov nista več mogoča, pa tudi ne dovoljena. Dejstva in znanost, ki so morda v nasprotju z uradno pripovedjo, ali pa so zunaj območja zožane pozornosti so preprosto prezrta. Masovna formacija torej povzroča izkrivljen pogled na svet. Z realnostjo se spopadamo na skrajno neuravnotežen način. Zelo značilno, je, da človek v tem stanju preprosto izgubi sposobnost kritičnega mišljenja, presojanja in uporabe zdravega razuma.

Izguba svoboščin in pravic

Nadalje ljudje izgubijo zavedanje za stvari, ki so se jim zdele nekoč zelo pomembne. Se pravi masovna formacija preuredi lestvico prioritet v življenju. Ljudje otopijo, pozabijo na lastno psihofizično zdravje in aktivnosti, ki so jih osrečevale ter vse podredijo ukrepom proti sovražniku. Če je pred virusom veljalo, da je zdravo hoditi v naravo, preživeti čim več časa na svežem zraku in soncu, pa smo v času ‘zapora’ ljudje ostajali doma in se samouničevalno vdajali izrazito nezdravim aktivnostim kot so prekomerno pitje alkohola, uživanje nezdrave (dostavljene) hrane, gledanje televizije, poležavanje …

Kadar so ljudje v stanju hipnoze oz. masovne formacije, na nek način sploh ne opazijo, da so jim ukrepi odvzeli številne svoboščine in vse tisto, kar jih je delalo človeško in jim prinašalo veselje in zadovoljstvo. Npr. družabne dogodke, glasbo, ples (še petje se je oglaševalo kot nevarna aktivnost). Desmet omeni tudi, da je hipnoza zelo močna stvar, saj lahko z njo nekoga pripravimo do tega, da postane povsem neobčutljiv za bolečino in lahko na njem celo izvajamo sicer boleče kirurške operacije. Tako so nekateri ljudje v času kovida povsem nezmožni občutiti psihofizično bolečino, ki bi jo sicer čutili, če ne bi bili tako zelo fokusirani na ‘solidarnost’, na boj proti sovražniku in skupno vsesplošno sprejeto uradno zgodbo. Ukrepi, ki psihološko utrujajo posameznika, ga proti pričakovanjem prevzgajajo v poslušnega avtomatoma. Tu velja omeniti Stockholmski sindrom, ki je identifikacija z agresorjem (7). Oseba, ki jo nekdo ugrabi in zlorablja ali muči, začne po nekem obdobju čutiti nekakšno čustveno vez s svojim mučiteljem zaradi svoje sposobnosti empatije. V času masovne formacije se to zgodi na ravni ljudstva v odnosu do odločevalcev: politikov, ekspertov na položajih moči… Že totalitarni sistemi so privedli do masovne formacije med populacijo. Ljudje so tako močno verjeli v oglaševane ideologije, da so bili pripravljeni v njihovem imenu tudi ubijati ali pa izgubiti vse.

Otopelost in apatičnost

Ena najbolj grotesknih značilnosti masovne formacije (histerije) je v tem, da so se ljudje pripravljeni prostovoljno in v dobri veri ter brez pričakovane agresivne kontrareakcije odpovedati svoji blaginji. Dobršen del uspeha te psihološke operacije hipnotiziranja populacije temelji na izkoriščanju pozitivnih psiholoških lastnosti posameznikov. Ljudje so večinoma odgovorni, ustrežljivi, radi pomagajo, in drug drugemu zaupajo. Dokaz za to je, da človeška družba sploh funkcionira. Že ko gremo na cesto zaupamo vsem udeleženim v prometu, da se ne bodo zaleteli direktno v nas. V novi solidarnosti in skupnem boju proti enemu sovražniku pa smo ljudje pristali tudi na ukrepe, ki nam ogrožajo lastno preživetje. V času korone so npr. trpele številne industrije in panoge, kot so kultura, še posebej gledališče, ples in koncertna dejavnost, industrija srečanj in dogodkov, fitnesi, turizem in gostinstvo. Zaradi politike zapiranja so se po svetu zaprle številne družinske restavracije, manjše trgovine in podjetja – upora skoraj ni bilo zaznati. Priča smo torej stanju, ki ga Dan Austin-Gregory (gostitelj intervjuja) imenuje radikalni ali fundamentalistični kolektivizem, ki tepta suverenost posameznika, npr. njegovo pravico do dela, svobode gibanja ali razpolaganja s svojim telesom, kar pa nas vodi v totalitarno družbo.

Nič več nazaj v staro normalnost

Še ena zanimivost, ki jo lahko opažamo, je, da precejšnji del ljudi tako kot že prej omenjeni voditelji, sploh nočejo nazaj stare normalnosti. Resnici na ljubo, je svet že pred korono živel v kaosu polarizacij, ekscesnega potrošništva in revščine, posledic podnebnih sprememb ter na robu ekološke katastrofe. Svet stare normalnosti, ki smo ga ustvarili res ni bil idealen in mnogi so v njem hudo trpeli. Ljudje v hipnozi, opiti s svojim herojstvom, se nočejo vrniti v čase pred korono, kjer bi spet občutili neopredeljeno anksioznost in strah, ter pomanjkanje smisla. Zato je naša najpomembnejša naloga, da opozarjamo, da scenarij ‘velike ponastavitve’ (The Great Reset), ki nam ga vsiljujejo elite, gotovo ni edina možna in najboljša smer razvoja postkoronske družbe, saj neizpodbitno vodi v nadaljevanje nove normalnosti in stopnjevanje ukrepov in regulativ v smeri popolnega nadzora, odvzema pravic, cenzure in segregacije, da ne omenjamo depopulacije in transhumanizma. Več o tem v nadaljevanju.

Netoleranca in nezmožnost soočanja z dejstvi

Naslednja lastnost masovne formacije je, da ljudje postanejo ekstremno netolerantni do vseh oporečniških glasov, se pravi do tistih ljudi, ki izražajo drugačna prepričanja, oz. mnenja, ki se razlikujejo od uradne narative. Zaradi disonance nestrinjanja pride do konfliktov med partnerji, med družinskimi člani in prijatelji. Pomislite na brezkončne žolčne Facebook debate.

V družbi so se v času pandemije pojavile ostre delitve med ljudmi v odnosu do krize. Med tistimi, ki zagovarjajo ukrepe, ker se jim zdijo smiselni, in tistimi, ki jim nasprotujejo, ker se jim zdijo nesmiselni ali kontraproduktivni. Med cepljenimi in necepljenimi, med tistimi, ki ‘zaupajo znanosti’ in tistimi, ki ne zaupajo znanosti saj menijo, da je slednja kontaminirana s strani kapitala in drugih dejavnikov… Masovna formacija v tem oziru vzpostavlja zaradi tovrstnih razdvajujočih emocionalnih reakcij klasično situacijo: ‘deli in vladaj’, kar gre na roko tistim na oblasti.

Drugače misleči postanejo grožnja

Disidenti pomenijo grožnjo novemu redu in ljudem, ki morda prvič po dolgem času občutijo v svojem življenju nek globlji smisel in povezanost v boju proti skupnemu sovražniku. Disidenti postavljajo pod vprašaj že omenjeno herojstvo in vrline ljudi, ki ‘slepo’ sledijo ukrepom, njihovo inteligenco, ‘zdravo pamet’in čustvene odzive, se pravi njihov novi jaz, ki so ga izgradili pod težo dogodkov. Zato ljudje pod vplivom masovne formacije agresivno branijo svoje pozicije, saj gre za branjenje njihove lastne identitete oz. identifikacije. Veliko lažje kot verjeti nekemu oporečniku, ki zagovarja stališča, ki jih uradna narativa ne priznava, je usmeriti vanj vso tisto prosto lebdečo agresivnost in tesnobo … Ljudje z napadanjem drugače mislečega poskušajo morda na nezavedni ravni zaščititi kolektiv in zgodbo, v katero so toliko investirali. Zato moramo še bolj zavzeto obsoditi voditelje držav in ljudi na položajih, ki dobesedno hujskajo ‘poslušno’ populacijo proti ‘neposlušnemu’ delu populacije. Nedavna primera takšne taktike, ki jo označujemo z že zgoraj omenjenima besedama ‘deli in vladaj’, sta nedavni izjavi kanadskega in francoskega predsednika. Hinavski Trudeau je npr. necepljene označil za rasistične in nestrpne. Macron pa je izjavil, da so necepljeni skrajno neodgovorni in da niso pravi državljani Francije … Če bo takšnim neodgovornim voditeljem uspelo usmeriti jezo in nezadovoljstvo ljudi v smeri neposlušne manjšine, se slednji ne piše dobro in zgodovina se utegne ponoviti. Ravno v času, ko umirajo zadnji posamezniki, ki so še na lastni koži doživljali drugo svetovno vojno. Na žalost se iz zgodovine nikoli ničesar ne naučimo.

Množice ljudi pod vplivom masovne formacije, razlaga Desmet, torej ne prenašajo ljudi, ki nočejo tuliti v isti rog, toda po drugi strani potrebujejo sovražnika, tistega drugega, ki služi za grešnega kozla in kot primer, kako se naj ne bi razmišljalo ali delovalo. Totalitarni sistem zmeraj izumlja nove sovražnike, da lahko obdrži nadzor nad množicami. Če virusa ali človeških ‘sovražnikov’ ni več, se množice lahko celo zbudijo iz svojega spanca in se zavejo vseh izgub in trpljenja, ki so ga doživljali v času pod hipnozo. Tipično v tej fazi je, da množica potem usmeri svojo jezo v voditelje in jih eliminira. Tisti, ki potisnejo množice v hipnozo morajo biti pripravljeni, da jih bo množica na koncu uničila.

Tri skupine ljudi, ki se formirajo v času masovne formacije

• 30 % ljudi, torej slaba tretjina, je v totalitarnem sistemu globoko hipnotiziranih in nikoli ne podvomijo v uradno zgodbo, temveč se poistovetijo s promovirano ideologijo
• 40 % ljudi je pasivnih in zato sledijo toku. Niso hipnotizirani in niso promotorji ideologije, temveč pragmatiki, oportunisti, ki bi radi čim bolj nemoteno živeli svoja življenja. Uklonijo se, da preživijo oz. čim manj trpijo.
• 30 % predstavlja skupina ljudi, ki zaradi različnih vzrokov niso podlegli masovni formaciji torej niso hipnotizirani. Ti ljudje nasprotujejo uradni zgodbi in ideologiji in jo kritizirajo, ker že zgodaj spoznajo, kam vodi. Radi bi nekaj ukrenili, a pogosto v njihovi sredini ni nobenega sorodno mislečega človeka.

Prvi dve skupini predstavljata skoraj 70 % populacije. Tretja skupina pa je zelo heterogena: ljudje različnih generacij, političnih prepričanj, poklicev in stopnje izobrazbe. Mattias Desmet je mnenja, da v kolikor bi se ti ljudje vseh vetrov uspeli med seboj povezati, bi bilo masovne formacije v hipu konec, saj bi bila kritična točka zavedanja v populaciji že dosežena.

Zakaj človek pade pod vpliv masovne formacije

Eno najpomembnejših vprašanj na katerega bi bilo dobro odgovoriti je, zakaj nekateri posamezniki padejo pod vpliv masovne formacije, drugi pa ne. Govorimo o ljudeh iz prve in deloma tudi druge skupine. Psihološke mehanizme smo do neke mere že razložili zgoraj, a poglejmo še bolj podrobno. Zanimiva je povezava med izobrazbo, statusnim položajem in senzitivnostjo za masovno formacijo. Izkaže se, da višje izobraženi, ugledni posamezniki hitreje padejo pod vpliv masovne formacije, kar bi avtor članka razložil z mehanizmom herojstva. Bolj razgledani ljudje, eksperti na svojih področjih, moralne avtoritete bodo svojo vlogo v času pandemske krize videli v tem, da postanejo v že opisanem solidarnostnem boju proti sovražniku zgled vsem ostalim. Sploh če gre za zdravstvene strokovnjake. Čutijo, da to družba od njih nekako pričakuje. Poleg tega bodo, če so strokovnjaki na nekem nemedicinskem področju v zvezi z zdravstvenim problemom skoraj fanatično zaupali poklicanim medicinskim strokovnjakom. Gre za zrcaljenje, saj v teh strokovnjakih prepoznajo sebe in zavedanje, kako malo o njihovem področju vedo laiki. Iz tega zavedanja vzklije potem geslo ‘zaupajmo strokovnjakom’. Medtem ko bodo politiki medicinskim strokovnjakom zaupali tudi zato, da se razbremenijo dela odgovornosti.

V času masovne formacije smo priča tudi relativizaciji izobraženosti in kompetentnosti. To se sicer očita predvsem kritikom uradne narative, ampak velja tudi v obratni smeri. Kajti hipnotizirani postanejo slepi za kompetentne kritike uradne zgodbe. Dogodi se, da so kar naenkrat vsi ljudje enako pametni in poklicani, da kritizirajo in sodijo o stvareh o katerih v resnici nimajo pojma. Tako npr. ljudje blatijo in kritizirajo strokovnjake svetovnega kova, kot so Robert Malone, Peter McCullough, John P. A. Ioannidis, nobelovec Luc Montaigner, Sucharit Bhakdi, Michael Yeadon, Tess Lawrie… le zato ker se ne strinjajo z uradno zgodbo.

Nadalje gre Mattias Desmet bržkone v pravo smer, ko predpostavlja, da v primeru tokratne kovidne masovne formacije veliko vlogo igra tudi splošen ideološki in filozofski horizont posameznika.

Npr. tisti, ki nimajo nekega problema z zelo mehanicističnim, redukcionističnim, materialističnim pogledom na svet in človeka, ki je po tem naziranju le skupek kemikalij, neke vrste nepopoln stroj ali operacijski sistem, odprt za izboljšave, bodo verjetno lažje verjeli v uradno narativo ali padli pod vpliv masovne formacije. To so ljudje, ki se jim zdi vznemirljiva vizija spajanja človeka in stroja, biodigitalna konvergenca, izboljševanje in nadgrajevanje človeka, a ne po poti naravne evolucije ali duhovne evolucije, o kateri govorijo modreci, temveč s pomočjo znanosti in tehnologije. Nekateri verjamejo, da so cepiva najboljša rešitev iz te krize in da lahko z obsežnim cepitvenim programom nadgrajuješ človekovo naravno imunost.

Nova normalnost vodi v transhumanizem

Med ljudi, ki trdno verjamejo v tovrstno ‘transhumanistično’ smer znanosti (poudariti je treba, da ni edina možna), čeprav se morda niti ne zavedajo njenih nevarnih, temnih plati, lahko prištevamo vse znanstvenike, akademike in raziskovalce pod dežnikom velike farmacije in tehnoloških velikanov ter investitorje v nanotehnologije, gensko medicino in IT nadzorne tehnologije ter umetno inteligenco. Od teh invazivnih tehnologij (od cepiv, čipov v telesu, do satelitskih omrežij okoli planeta), za katere človeštvo ni dalo soglasja, si mnogi obetajo velikanske finančne dobičke. Gre pa tudi za mind set, da razvoja pač ni mogoče ustaviti in da sta digitalizacija vseh aspektov življenja in cepilna medicina logična smer uspešne napredne človeške civilizacije.

V kolikor bo šel razvoj v to smer, pomeni, da bodo odločevalci preuredili svet po načelih transhumanizma, ki bo postal vodilna ideologija. Slutnje takšnega razvoja dogodkov pa presevajo skozi številne filme distopije in znanstvene fantastike, ki ne vzbujajo ravno dobrih obetov za prihodnost.

Odpor

Po drugi strani pa tisti ljudje, ki so jim blizu bolj duhoven pogled na svet in vrednote, kot so svoboda, pristnost in unikatnost, narava, naravnost, ljubezen do planeta Zemlja, prijateljstvo in sožitje, preprostost, pristni stiki med ljudmi …, čutijo do ideologije biološkega redukcionizma in ‘nove normalnosti’ velik odpor. To so ljudje, ki se zavedajo, da znanost, ki danes postaja religija scientizma, ne zna ustrezno odgovoriti na vsa ključna eksistencialna vprašanja, ki mučijo človeštvo že tisočletja. Vedo, da je človek kompleksno multidimenzionalno bitje, katerega bistvo ostaja skrito znanstvenim naprezanjem in da je človek več kot le živina, ki jo je potrebno nadzorovati in ‘gojiti’, in da se brez etike v znanosti, ki je pod vplivom kapitala, zgolj arogantno in lahkomiselno igramo boga… Zato ne bodo pristali na vsiljevanje nepotrebnih eksperimentalnih medicinskih posegov v telo in drugih transhumanističnih metod. V tem smislu je človeštvo na razpotju.

Bujenje iz hipnoze

Najpomembnejša naloga v tej konkretni p(l)andemski krizi je, da ŠE NAPREJ govorimo o masovni formaciji in da imamo vsa dejanja naših odločevalcev in zdravstvenih institucij pod drobnogledom. Dr. Desmet omeni GLAS kot orodje hipnotiziranja. Vsakodnevna propaganda je namreč okupirala informativni program in ljudje, ko nekaj slišijo dvajsetkrat, ne dvomijo več. Zato je potrebno uporabljati tudi GLAS UPORA in jasno in glasno opozarjati na nepravilnosti ter razgrajevati uradno zgodbo, ki je polna nedoslednosti. Na ta način lahko z GLASOM prebudimo čim več ljudi, kajti v nasprotnem primeru bo vedno več ljudi vedno globlje v hipnozi in posledično bodo ti ljudje začeli izvajati grozodejstva. To je zelo tipično v primeru napredujoče masovne formacije, čemur je bilo človeštvo že večkrat priča, predvsem v preteklem stoletju. Če bomo vztrajali in opozarjali na hipnozo, bomo lahko preprečili, da bi se širila in stopnjevala. V tem primeru bi se lahko izognili najhujšemu. Potrebujemo torej pogum, ljubezen do resnice in GLAS!

Članek z zavedanjem, da ne služi kot ‘dokončno razodetje’, temveč predvsem iztočnica in priložnost za vzpostavitev razumnega dialoga, posvečam vsem tistim, s katerimi nimamo istega mnenja o kovidni krizi.

-------------

VIRI:

WHY DO SO MANY STILL BUY INTO THE NARRATIVE? Video intervju z dr. Mattiasom Desmetom

https://www.youtube.com/watch?v=uLDpZ8daIVM&t=120s

Pandemic Podcast http://www.danjgregory.com/pandemic

Together Declaration http://www.togetherdeclaration.org

– The Crowd: A Study of the Popular Mind – Gustave Le Bon

– https://academyofideas.com/2013/07/the-nature-of-crowds/

– https://www.amazon.com/Crowd-Study-Popular-Mind/dp/048641956...

Še en krajši slovenski prispevek o teoriji Matiassa Desmeta:

KAKO PREŽIVETI TOTALITARIZAM – Dr Mattias Desmet

-------------

OPOMBE:

1 – Več avtorjev. Proti pandemiji enoumja. zbornik 2021. Kud Logos http://kud-logos.si/knjige/e_72_Zbornik.pdf

2 – https://www.thelastamericanvagabond.com oddaje The Daily Wrap up

3 – Do podobnega zaključka je prišel tudi ameriški avtor Mark McDonald, ki je stanje poimenoval masovna psihoza: Mark McDonald, United States of Fear: How America Fell Victim to a Mass Delusional Psychosis https://www.goodreads.com/book/show/59686636-united-states-o...

4 – The Century of Self: https://www.youtube.com/watch?v=eJ3RzGoQC4s

5 – https://odysee.com/@TruthSpeak:a/Amazing-Polly-Mass-Formatio...

6 – Egregor: informacijsko polje vpliva. Ezoterični pogled na masovno formacijo:

DUHOVNI IN EZOTERIČNI VIDIK

Poglejmo še z duhovnega vidika in si pomagajmo z ezoteričnimi znanji. Stanje, v katerem se človeštvo nahaja, je namreč neke vrste hipnoza. Slednjo bi lahko razložili s pojmom egregorja. Gre za ezoteričen koncept nesnovne mentalne entitete, ki nastane, ko množica ljudi začne misliti iste misli in občutiti podobna intenzivna občutja, vzpodbujena s strani nekega zunanjega pogosto travmatičnega dogodka. Egregor je ne le nekakšno močno energijsko informacijsko polje, ki ga ljudje soustvarijo in hranijo temveč po ezoterični doktrini celo zaživi kot nekakšna nesnovna duhovna entiteta neko svoje ‘lastno življenje’, seveda le v mentalnem in ne v fizičnem materialnem svetu. V fazi rasti egregor golta vse pred seboj in se zato ‘širi kot virus’, ki okuži človekov um, vpliva na njegovo percepcijo, miselne procese in delovanje. Ko vstopiš v njegovo polje zlahkoma padeš pod njegov vpliv in ga s tem tudi sam nahraniš, da postane še bolj mogočen. Problem je, ker ljudje, pod vplivom egregorja mislijo, da delujejo avtonomno v bistvu pa nezavedno le plujejo s tokom, ki ga ustvarja in poganja egregor oz. ki JE egregor.

Predpostavljam, da v kolikor je egregor za ljudi destruktiven (obstajajo gotovo tudi pozitivni egregorji), po nujnosti propade, kot virus, ki bi pomoril vse svoje gostitelje, kar pa pomeni, da takšen egregor na žalost potegne v pogubo tudi precej svojih vzdrževalcev.

Popolnoma jasno je, da se je ‘kovid’ egregor formiral s pomočjo množičnih medijev, ki so skozi mesece z konstantnim poročanjem in strašenjem ustvarili gosto informacijsko polje strahu, skrbi, stresa in kognitivne disonance, ki je polomila hrbtenice mnogim sicer razmišljujočim ljudem. Nekateri koncept peljejo še naprej in trdijo, da lahko pod vplivom takšnega polja ljudje dejansko zbolijo. Ker verjamejo, da nanje venomer preži virus, živijo v strahu in venomer pod stresom, s čimer pa si seveda poslabšajo svoj imunski sistem in postanejo bolj dovzetni za bolezen. Do neke mere gre morda lahko celo za nocebo (obratno kot placebo).

7 – https://sl.wikipedia.org/wiki/Stockholmski_sindrom

Luka Mancini

-----------

Neodvisni raziskovalec, predavatelj Vesolja v očesu in avtor seminarja Vzorci v naravi. Magister oblikovanja, ki sledi vrednotam holizma, resnice in lepote. Verjame, da je vredno opozarjati na spregledane in zamolčane informacije ter razkrivati propagando današnjega post-resničnostnega sveta. Vizija sinteze znanosti in duhovnosti se uresničuje skozi odkritja, ki prebijajo trenutno uveljavljene znanstvene paradigme. Najbolj vznemirljive stvari v znanosti se dogajajo na njenih mejah.